Z metodo integracije refleksov po dr. Masgutovi skušamo s pomočjo vaj za integracijo refleksov ter z nevrotaktilno in nevrostrukturno integracijo regulirati primarne nevrološke poti, ki s svojim ustreznim odzivanjem predstavljajo varnost za naš sistem.
Kognicija, jezik, socialne spretnosti in čustvovanje se pri človeku gradijo na podlagi gibanja, saj je gibanje glavno učno orodje za dojenčka.
Refleksi se pojavijo že zgodaj v maternici, nato pomagajo dojenčku pri samem porodu in ga spremljajo toliko časa, da lahko na podlagi integriranega refleksa razvije višjo funkcijo. Poleg varnosti refleksi tako omogočajo tudi rast in razvoj.
Refleksi ostanejo aktivni različno dolgo časa – nekateri le nekaj dni po rojstvu, drugi celo do približno drugega leta starosti. Imamo pa tudi vseživljenjske reflekse. Ko je refleks integriran in se izrazi višja funkcija, nas refleksi še vedno varujejo. V praksi to pomeni, da se v izrednih ali nevarnih situacijah, ko je potrebno odreagirati hitreje kot preko razmisleka, refleks aktivira in nas zavaruje.
Refleksi pa lahko ostanejo aktivni tudi po obdobju, ko bi se morali integrirati in bi jih morale nadomestiti višje funkcije. Vzroki za to so različni. Danes je velik dejavnik dejstvo, da se otroci veliko manj gibljejo kot nekoč in preveč časa preživijo v različnih “kontejnerjih” (jajčke, avtosedeži, tesni vozički, sedeži, hojice …), kjer nimajo možnosti prostega gibanja. Vzroki so lahko tudi v različnih oblikah fizične, kemične ali psihične travme, ki je lahko prenatalna, se je zgodila ob ali po rojstvu ali pa kadarkoli kasneje v življenju.
Refleksi se torej ponovno prižgejo ob kroničnem ali akutnem stresu. Tako se refleksi ponovno prižgejo tudi v primeru izgorelosti, psihičnih težav ali travme v odraslosti, saj nas na ta način želijo zavarovati. Hkrati pa s tem, ko so pretirano aktivni, ciklično sprožajo varovalen “kemični podpis” v telesu, kar posledično povzroča psihofizične simptome. Gre za začaran krog, v katerem s somatskimi terapijami naslovimo telo in prek nevrogibalnih tretmajev vplivamo na regulacijo nevroendokrinega sistema.
V primerih, ko so refleksi hiper- ali hipoaktivni, se to odraža v najrazličnejših vedenjskih, kognitivnih, jezikovnih, socialnih in čustvenih težavah otrok ali kasneje odraslih. Vse to vpliva tudi na človekov imunski sistem in splošno regulacijo živčnega sistema, kar je povezano s psihofizičnim blagostanjem. S kliničnim pregledom in anamnezo ugotovimo, kateri refleksi potrebujejo vaje za integracijo.
Znanstveno literaturo o metodi MNRI® lahko najdete tukaj.


