“Tako me motijo zvoki, da se mi zdi, da se mi bo od tega zmešalo”. Ropotanje posode, radio, šuškanje vetrovke, zvonjenje telefona in še bi lahko naštevala zvoke, ki lahko tako grozno vzdražijo živčevje, da ob njih čutiš strah in grozo v drobovju.
Izgorelost je sindrom, to pomeni, da se lahko izgorelost kaže skozi različne simptome. Mnogo je fizičnih, veliko pa tudi psihičnih in upam si trditi, da so resni psihični simptomi nekaj najhujšega, kar lahko doleti človeka.
Izgorelost pridobiva pozornost zdravnikov, psihologov in psihoterapevtov, saj se srečujejo z vedno več primeri stanj izčrpanosti, ki se kažejo s psihičnimi simptomi kot je anksioznost, panični napadi, nočne more, nespečnost, depresija ter fizičnimi simptomi kot so bolečine v mišicah, želodčne in črevesne težave, aritmije srca, občutek, da ti bo “izstrelilo srce”, vrtoglavice, previsok ali prenizek pritisk, nestabilen sladkor v krvi, izpadanje las, tresenje telesa, različni občutki groze v telesu, izostanki menstruacije … tukaj v bistvu ni konca seznamu.
Rekla bi, da je imel Aljoša Bagola v svoji knjigi Kako izgoreti lažjo nalogo kot jo imam sedaj sama. Namreč, na kratko napisati, kako ne izgoreti – ali je to sploh mogoče, na kratko ali na dolgo?
Kaj in kako jeste med izgorelostjo ali med izgorevanjem pa tudi ob depresijah, anksioznosti in podobnih težavah, je ključno vsaj iz treh razlogov
Pri meni je bilo tako, da sem v zadnjih letih izgorevanja prepoznavala, da nisem čisto ista, kot sem bila, vendar sem vse to interpretirala kot spreminjanje človeka skozi čas in pa odziv na življenjske okoliščine.
